Zgodovina matematike

Matematika je bila pri starih Egipčanih močno povezana z astronomijo in arhitekturo. Začela se je razvijati zaradi potrebe po meritvi polj po vsakoletnih poplavah in določanja meja med sosednjimi območji. Poleg tega so jo uporabljali pri izgradnji palač oz. svetišč. Uporabljali so številne tehnike računanja, med drugim tudi množenje s večkratnikom števila 2. Pri ločevanju enic, desetic, tisočic itd. so uporabljali različna znamenja in jih ponavljali, koliko krat je bilo treba. Primer: število 3541 so zapisali s tremi znamenji za tisočico, petimi znamenji za stotico, štirimi za desetico in enim za enico.

Številke so pisali s posebnimi pismenkami, uvedli pa so desetinski sistem. Poznali so seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje, poznali pa so tudi tablice množenja in deljenja. Zelo znano matematično besedilo in vir je Ahmesov Rhindov papirus. Števila so velikokrat predstavljali kot končne vsote enotskih ulomkov, katerih imenovalci so med seboj različni; takim številom sedaj pravimo egipčanski ulomki. 


Viri slik: