Egipt

Stari Egipt je bila civilizacije starodavne severovzhodne Afrike, ki se je razvila v rodovitni dolini Nila. Življenje so omogočale poplave, ki so s seboj prinašale rodovitno blato.

Obdobje traja približno od leta 3000 pr.n.št., ko je faraon Menes združil Spodnji in Zgornji Egipt do 525 pr.n.št., ko je bil Egipt priključen Perzijskemu imperiju. Skupaj je staremu Egiptu vladalo 31 dinastij.

Danes najslavnejši med faraoni je zagotovo Tutankamon, faraon, ki za časa svojega življenja sploh ni imel posebne vloge; slaven je postal šele tisočletja po svoji smrti, ko so odkrili njegovo grobnico. Mladi faraon je umrl v sumljivih okoliščinah, star le 18 let.

DRUŽBA:

Družba je bila hierarhično urejena. Najpremožnejši in najpomembnejši človek v vse egipčanski državi je bil faraon. Premoženje si je večal s pobiranjem davkov in osvajalnimi vojaškimi pohodi. Pod plemstvo je še celotna njegova družina, visoki in srednji uradniki, svečeniki in vojaški častniki. Imeli so veliko premoženje, ki so ga večali z bojnim plenom.

Srednji slojmeščanstva ni bil številčen. Sestavljali so ga obrtniki, trgovci, umetniki in pisarji. Skupaj s plemstvom so živeli v mestih, ki so bila majhna in redko obdana z obzidjem. Vzrok temu so bile malo številne državljanske vojne in redki vpadi tujih ljudstev.

V najnižji sloj družbe so spadali kmetje in sužnji. Kmetje so bili najštevilčnejši del egipčanskega prebivalstva. Mali kmečki posestniki so bili samostojni gospodarji, odvisni kmetje pa so obdelovali kraljevska, tempeljska ter vojaška veleposestva. Sužnji so bili po poreklu zlasti vojni ujetniki. Bili so nesvobodni, lahko so si ustvarili družine, nekateri so dobili visok položaj na dvoru. 

Začele so se razvijati raznovrstne znanosti: matematika, astronomija in astrologija, medicina, književnost ter gradbeništvo.

Viri slik: