Evklid je bil eden največjih grških matematikov, rojen okrog leta 365 pr. n. št. Umrl je leta 275 pr. n. št. Imenujemo ga oče geometrije.

Njegovo največje delo in hkrati največji dosežek matematike Starega veka je njegova knjiga delo Elementi spadajo med najbolj vplivna dela v zgodovini matematike. Gre za zbirk 13. knjig, v katerih je sistematično obdelal vse dotedanje znanje s področja geometrije.  

Napisal je tudi delo Podatki (Data), zbirko geometrijskih izrekov. Delo priča, da je znal reševati tretjo grško kanonsko obliko kvadratne enačbe: px + q = x² 

Pripada mu izrek o neskončnem številu praštevil. Dokazal je tudi iracionalno število. Pisal je tudi o perspektivi, stožčastih rezih, sferični geometriji, teoriji števil in strogosti na področju matematike. Napisal je knjige o deljenju likov, optiki, pojavi z opisom neba in delitev letvice, matematično razpravo o glasbi.

Evklidovi izreki v pravokotnem trikotniku:

1. Kvadrat katete a (b) je enak produktu hipotenuze c in pravokotne projekcije te katete na hipotenuzo m (n): a² = mc, b² = nc 
2. vsota kvadratov katet je enaka kvadratu hipotenuze a² + b² = c², (Iz tega izreka dobimo Pitagorov izrek, ki ga je Evklid v Elementih tudi dokazal)   
3. kvadrat višine na hipotenuzo h je enak produktu pravokotnih projekcij katet na hipotenuzo h² = m n. (to je višinski izrek ki ga dobimo iz prejšnjih izrekov) 

Aksiomi, s katerimi se začnejo Evklidovi elementi:

1. Skozi poljubni dve točki poteka točno ena premica. 
2. Premica je neomejena – lahko jo podaljšamo v neskončnost. 
3. Za katerokoli daljico obstaja krožnica, ki ima to daljico za polmer in eno od krajišč za središče. 
4. Vsi pravi koti so med sabo skladni. 
5. Če poljubni premici sekamo s tretjo premico (prečnico) in je vsota notranjih kotov na eni strani prečnice manjša od dveh pravih kotov, potem se dani premici sekata na tej strani prečnice.